Predstavniki članov EZTS Future Paths obiskali gradbišče nove ljubljanske železniške postaje

Predstavniki članov EZTS Poti Prihodnosti so se udeležili strokovnega ogleda gradbišča nove ljubljanske železniške postaje, enega največjih infrastrukturnih projektov na področju železniškega prometa v Sloveniji.

Med ogledom so bili predstavljeni potek gradnje, ključne tehnične rešitve ter načrti za razvoj sodobnega železniškega vozlišča, ki bo bistveno izboljšalo pretočnost prometa, varnost, uporabniško izkušnjo potnikov in povezljivost z drugimi oblikami mobilnosti. Nova ljubljanska železniška postaja predstavlja pomembno vstopno točko v slovensko železniško omrežje in bo imela ključno vlogo tudi pri razvoju mednarodnih povezav.

Obisk je bil še posebej pomemben z vidika razvojnih aktivnosti EZTS Poti Prihodnosti, katerega osrednji cilj je revitalizacija železniškega koridorja Ljubljana–Novo mesto–Karlovec–Zagreb ter izboljšanje trajnostne mobilnosti in čezmejne povezanosti. Posodobitev infrastrukture na celotnem koridorju je eden od ključnih pogojev za vzpostavitev hitrejšega, zanesljivejšega in konkurenčnejšega železniškega potniškega in tovornega prometa.

Pomemben korak pri razvoju dolenjske železniške proge predstavlja tudi priprava projekta za odsek Ivančna Gorica–Ljubljana. Za ta odsek je bila izdelana Študija variant s predinvesticijsko zasnovo (ŠV PIZ), ki po pridobitvi poročil nosilcev urejanja prostora prehaja v fazo javne razgrnitve. Ta postopek bo pomemben mejnik pri izbiri najustreznejše rešitve za nadaljnji razvoj proge in povečanje njenih zmogljivosti. Za odsek med Novim mestom in Ivančno Gorico je trenutno v pripravi projektna naloga z oceno investicije po kateri sledi priprava ŠV PIZ.

V EZTS Poti Prihodnosti pozdravljamo nadaljnja vlaganja države v železniško infrastrukturo, saj predstavljajo tovrstni projekti pomemben temelj za doseganje ciljev trajnostne mobilnosti, gospodarskega razvoja in učinkovitejšega povezovanja regij. Prepričani smo, da bodo usklajene investicije na slovenskem in hrvaškem delu koridorja pomembno prispevale k ponovni uveljavitvi železnice kot hrbtenice trajnostnega prometa med Ljubljano, Novim mestom, Karlovcem in Zagrebom.